Rossov otok (Ross Island)
Rossov otok (angleško Ross Island) je ognjeniški podantarktični otok v Rossovem morju, ki obliva Antarktiko. Leži ob obali Viktorijine dežele. Leta 1841 ga je odkril sir James Clark Ross, kasneje pa ga je v njegovo čast poimenoval Robert Falcon Scott. Ognjenika Mount Erebus (3794 m) in Mount Terror (3230 m), ki se nahajata na otoku, je Ross imenoval po svojih ladjah HMS Erebus (Dežela senc) in HMS Terror (Groza).
Služil je kot izhodišče za številne zgodnjih odprav na Antarktiko, saj je najjužnejši otok, ki ga je moč doseči po morju. Koče, ki sta jih zgradila Robert Falcon Scott in Ernest Shackleton za svoje odprave, še vedno stojijo na otoku in so spomeniško varovane.
Otok leži znotraj ozemlja Rossove odvisnosti (Ross Dependency), ki jo v posest zahteva Nova Zelandija, vendar te zahteve številne druge države ne priznavajo.
Danes na otoku stoji novozelandska raziskovalna postaja Scott in največja antarktična naselbina, postaja McMurdo ameriškega antarktičnega programa. Med letoma 1987 in 1992 je tu delovala postaja organizacije Greenpeace.
Decembra 2003 so paleontologi iz kalifornijskega kolidža St. Mary odkrili kosti dinozavra iz podredu Theropoda, ki so ga poimenovali Naze. Hitri mesojedec, ki je bil v sorodu z tiranozavrom in velociraptorjem, je meril okrog 1,8 m in tehtal okrog 135 kg. S tem se je bolj od velociraptorja z velikostjo kojota približal plenilcem, upodobljenim v filmu Jurski park.
Služil je kot izhodišče za številne zgodnjih odprav na Antarktiko, saj je najjužnejši otok, ki ga je moč doseči po morju. Koče, ki sta jih zgradila Robert Falcon Scott in Ernest Shackleton za svoje odprave, še vedno stojijo na otoku in so spomeniško varovane.
Otok leži znotraj ozemlja Rossove odvisnosti (Ross Dependency), ki jo v posest zahteva Nova Zelandija, vendar te zahteve številne druge države ne priznavajo.
Danes na otoku stoji novozelandska raziskovalna postaja Scott in največja antarktična naselbina, postaja McMurdo ameriškega antarktičnega programa. Med letoma 1987 in 1992 je tu delovala postaja organizacije Greenpeace.
Decembra 2003 so paleontologi iz kalifornijskega kolidža St. Mary odkrili kosti dinozavra iz podredu Theropoda, ki so ga poimenovali Naze. Hitri mesojedec, ki je bil v sorodu z tiranozavrom in velociraptorjem, je meril okrog 1,8 m in tehtal okrog 135 kg. S tem se je bolj od velociraptorja z velikostjo kojota približal plenilcem, upodobljenim v filmu Jurski park.
Zemljevid - Rossov otok (Ross Island)
Zemljevid
Dežela - Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina. Zajema geografski Južni tečaj in se nahaja znotraj Antarktičnega območja na južni polobli, skoraj v celoti južno od južnega tečajnika, obdaja pa jo Južni ocean. Z velikostjo 14.200.000 kvadratnih kilometrov je peta največja celina na svetu, približno dvakrat večja od Avstralije. Z 0,00008 ljudi na kvadratni kilometer je daleč najmanj gosto poseljena celina. Približno 98 % Antarktike prekriva led, ki je v povprečju debel 1,9 km.
Antarktika je v povprečju najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina in ima najvišjo povprečno nadmorsko višino med vsemi celinami. Večina Antarktike je ledena puščava z 200 mm letnih padavin ob obali in precej manj v notranjosti; tam skoraj dva milijona let ni bilo dežja, vendar je vseeno v ledu shranjenih 80 % svetovne sladke vode, kar je dovolj za dvig svetovne gladine morja za približno 60 m, v kolikor bi se vse stalilo. Temperatura na Antarktiki je dosegla −89,2 °C (ali celo −94,7 °C, merjeno iz vesolja ), čeprav je povprečje za tretjo četrtino leta (najhladnejši del leta) –63 °C. Na raziskovalnih postajah, razpršenih po celini, vse leto prebiva od 1000 do 5000 ljudi. Med avtohtonimi organizmi so številne vrste alg, bakterij, gliv, rastlin, protistov in nekatere živali, kot so pršice, gliste, pingvini, tjulnji in počasniki. Rastlinstvo, kjer se pojavlja, je tundrsko.
Antarktika je v povprečju najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina in ima najvišjo povprečno nadmorsko višino med vsemi celinami. Večina Antarktike je ledena puščava z 200 mm letnih padavin ob obali in precej manj v notranjosti; tam skoraj dva milijona let ni bilo dežja, vendar je vseeno v ledu shranjenih 80 % svetovne sladke vode, kar je dovolj za dvig svetovne gladine morja za približno 60 m, v kolikor bi se vse stalilo. Temperatura na Antarktiki je dosegla −89,2 °C (ali celo −94,7 °C, merjeno iz vesolja ), čeprav je povprečje za tretjo četrtino leta (najhladnejši del leta) –63 °C. Na raziskovalnih postajah, razpršenih po celini, vse leto prebiva od 1000 do 5000 ljudi. Med avtohtonimi organizmi so številne vrste alg, bakterij, gliv, rastlin, protistov in nekatere živali, kot so pršice, gliste, pingvini, tjulnji in počasniki. Rastlinstvo, kjer se pojavlja, je tundrsko.